UČINKOVITI PRISTOPI K ZMANJŠEVANJU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI ZAPOSLENIH
del članka: " Na bolniški"
avtorica: Milena Zupanič
objavljen v časopisu DELO, v tor, 18.07.2017
...
Poleg težav, ki jih bolniške odsotnosti povzročajo zdravstvu, so še večje tiste, ki jih ima zaradi njih gospodarstvo. Bolniške v resnici kažejo, da ima Slovenija v razmerju med delodajalci in zaposlenimi resno težavo. Zdi se, kakor da delodajalci ne vedo, zakaj bi bilo dobro, da ostane njihov delavec zdrav. Tako v večini nič ne naredijo za to, da bi zaposleni ostali zdravi. Ne iz človekoljubja, zdrav in sposoben delavec je v interesu delodajalca zaradi lastne koristi. Le takšen lahko prinaša dobiček. Če seveda menedžer zna njegovo delo tržiti. Če ga ne zna, lastno nesposobnost pa projicira na zaposlenega in mu odkrito kaže, da je z njim nezadovoljen, tega zares peha v slabo delo ali – na bolniško.
Raziskave na splošno kažejo, da zadovoljen in motiviran delavec dela bolje in ne zboleva toliko kot nezadovoljen delavec. V tej točki je Slovenija porazno šibka. Usmerjena je povsem drugam kot razvite države: tam spodbujajo delo na domu, zaposlitve za krajši delovni čas, čezmerno delo pa tistim, ki so sposobni in jih potrebujejo, bogato dodatno plačajo. Pri nas je povsem obrnjeno: zadnje čase so povsod uvedli evidentiranje – kar samodejno ukinja delo na domu. Namesto osem ur ustvarjajo delovne razmere, v katerih je treba biti v službi od jutra do večera. Skoraj največji greh v Sloveniji pa je misel, da bi kdo s svojim delom zaslužil več. Večji zaslužek je obravnavan kot goljufija, kar je skregano z vsem, kar velja v civiliziranih državah. Slovenija je zdrsnila v uravnilovko in delovno suženjstvo.
Bolniške odsotnosti so zato predvsem sociološko vprašanje. Kaj sploh hoče Slovenija in kakšne mehanizme naj uvede, da bodo ljudje v njej z veseljem živeli. Zadnji čas je, da se namesto mediokritete cenita sposobnost in svoboda.
avtorica: Milena Zupanič
objavljen v časopisu DELO, v tor, 18.07.2017
...
Poleg težav, ki jih bolniške odsotnosti povzročajo zdravstvu, so še večje tiste, ki jih ima zaradi njih gospodarstvo. Bolniške v resnici kažejo, da ima Slovenija v razmerju med delodajalci in zaposlenimi resno težavo. Zdi se, kakor da delodajalci ne vedo, zakaj bi bilo dobro, da ostane njihov delavec zdrav. Tako v večini nič ne naredijo za to, da bi zaposleni ostali zdravi. Ne iz človekoljubja, zdrav in sposoben delavec je v interesu delodajalca zaradi lastne koristi. Le takšen lahko prinaša dobiček. Če seveda menedžer zna njegovo delo tržiti. Če ga ne zna, lastno nesposobnost pa projicira na zaposlenega in mu odkrito kaže, da je z njim nezadovoljen, tega zares peha v slabo delo ali – na bolniško.
Raziskave na splošno kažejo, da zadovoljen in motiviran delavec dela bolje in ne zboleva toliko kot nezadovoljen delavec. V tej točki je Slovenija porazno šibka. Usmerjena je povsem drugam kot razvite države: tam spodbujajo delo na domu, zaposlitve za krajši delovni čas, čezmerno delo pa tistim, ki so sposobni in jih potrebujejo, bogato dodatno plačajo. Pri nas je povsem obrnjeno: zadnje čase so povsod uvedli evidentiranje – kar samodejno ukinja delo na domu. Namesto osem ur ustvarjajo delovne razmere, v katerih je treba biti v službi od jutra do večera. Skoraj največji greh v Sloveniji pa je misel, da bi kdo s svojim delom zaslužil več. Večji zaslužek je obravnavan kot goljufija, kar je skregano z vsem, kar velja v civiliziranih državah. Slovenija je zdrsnila v uravnilovko in delovno suženjstvo.
Bolniške odsotnosti so zato predvsem sociološko vprašanje. Kaj sploh hoče Slovenija in kakšne mehanizme naj uvede, da bodo ljudje v njej z veseljem živeli. Zadnji čas je, da se namesto mediokritete cenita sposobnost in svoboda.
Delodajalec si želi 100 % aktivnega in zdravega zaposlenega.
Zadnja leta pa ima hiter tempo življenja, vse večje delovne zahteve in vse zahtevnejši pogoji dela, manjša varnost zaposlenih, konstantne stresne situacije, tekmovanja v delovnem okolju, za posledico pogostejše obolevanje za boleznimi srca in ožilja, mišično kostna obolenja, psihosomatska obolenja, porast števila poškodb pri delu in tudi poklicnih obolenj, s tem pa se povečuje število dni bolniške odsotnosti.
Trenutek, ko zaposleni nastopi z bolniško odsotnostjo, je odvisen predvsem od njegove motiviranosti za delo in potrebne prisotnosti.
S pravim in pravilnim pristopom na organizacijski in tehnični ravni lahko bolniško odsotnost zmanjšamo.
Cilji delavnice:
Na delavnici se bomo po sistemu sodelovanja udeležencev in sprotnega obravnavanja primerov naučili prepoznati ključne dejavnike tveganja, ki so glavni vzroki bolniške odsotnosti, ugotoviti stanje bolniške odsotnosti po različnih kazalnikih ter definirati ključne elemente učinkovitega obvladovanja bolniške odsotnosti za posamezno delovno okolje / organizacijo.
Program:
Trajanje: 3 šolske ure
Zadnja leta pa ima hiter tempo življenja, vse večje delovne zahteve in vse zahtevnejši pogoji dela, manjša varnost zaposlenih, konstantne stresne situacije, tekmovanja v delovnem okolju, za posledico pogostejše obolevanje za boleznimi srca in ožilja, mišično kostna obolenja, psihosomatska obolenja, porast števila poškodb pri delu in tudi poklicnih obolenj, s tem pa se povečuje število dni bolniške odsotnosti.
Trenutek, ko zaposleni nastopi z bolniško odsotnostjo, je odvisen predvsem od njegove motiviranosti za delo in potrebne prisotnosti.
S pravim in pravilnim pristopom na organizacijski in tehnični ravni lahko bolniško odsotnost zmanjšamo.
Cilji delavnice:
Na delavnici se bomo po sistemu sodelovanja udeležencev in sprotnega obravnavanja primerov naučili prepoznati ključne dejavnike tveganja, ki so glavni vzroki bolniške odsotnosti, ugotoviti stanje bolniške odsotnosti po različnih kazalnikih ter definirati ključne elemente učinkovitega obvladovanja bolniške odsotnosti za posamezno delovno okolje / organizacijo.
Program:
- Glavni in najpogostejši vzroki bolniške odsotnosti
- Merjenje bolniške odsotnosti
- Ukrepi obvladovanja bolniške odsotnosti
- Rezultati upoštevanja ukrepov za zmanjšanje bolniške odsotnosti
- Ključni elementi za učinkovito obvladovanje bolniške odsotnosti
- Predlogi preprečevanja odsotnosti z dela
- Vključevanje v delovni proces po končani bolniški odsotnosti
Trajanje: 3 šolske ure