PO DOLGOTRAJNI BOLNIŠKI NAZAJ V DELOVNO OKOLJE
Da, to pa je psihično naporno - za zaposlenega, za nadrejenega, za sodelavce, pa tudi za svojce zaposlenega ...
Velika večina zaposlenih, ki pride po obdobju, daljšem od 6 mesecev, po bolniški odsotnosti spet nazaj na delovno mesto, ima težave s prilagajanjem, komunikacijo s sodelavci, ne vedo, kje se zadev lotiti in na kakšen način. Počutijo se odveč, ne sledijo novostim, niso seznanjeni z najnovejšimi trači in počutijo se odrinjeni, zapostavljeni. Zato je več kot dobrodošlo, da podjetje sprejme sistem prilagajanja zaposlenih po vrnitvi z daljše bolniške odsotnosti in ga individualno uporablja.
Dolgotrajne bolniške odsotnosti povzročajo težave tako sodelavcem zaradi povečanja obsega dela, kakor tudi delodajalcem, sploh na področjih, kjer se zahtevajo specifična znanja ali izkušnje. Vplivajo na dohodek (tako podjetja kot posameznika), zmožnost za delo, fluktuacijo delovne sile in invalidnost.
Dejstvo je tudi, da je učinkovitost delavca v času tri mesece po vrnitvi na delovno mesto slabša kot je bila pred odhodom, saj dostikrat izgubi zaupanje v svoje sposobnosti, spremenijo se medosebni odnosi v delovnem okolju, velikokrat pa tudi sami proizvodni procesi in pravila poslovanja.
Cilj delavnice:
S pomočjo primerov iz prakse bomo pregledali in se naučili korakov ravnanja z zaposlenimi po njihovi dolgotrajnejši odsotnosti, ter obravnavanju zaposlenih s kroničnimi boleznimi in invalidi.
Z uveljavljenimi sistemi obravnave zaposlenih po daljši bolniški odsotnosti, bomo ohranili ali povečali pozitivno naravnanost zaposlenih in s tem njihovega zdravja, delazmožnost, preprečevali zgodnje invalidnosti, poklicnih bolezni in poškodb pri delu, kar ima za posledico povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov.
Program:
Trajanje: 3 šolske ure
Velika večina zaposlenih, ki pride po obdobju, daljšem od 6 mesecev, po bolniški odsotnosti spet nazaj na delovno mesto, ima težave s prilagajanjem, komunikacijo s sodelavci, ne vedo, kje se zadev lotiti in na kakšen način. Počutijo se odveč, ne sledijo novostim, niso seznanjeni z najnovejšimi trači in počutijo se odrinjeni, zapostavljeni. Zato je več kot dobrodošlo, da podjetje sprejme sistem prilagajanja zaposlenih po vrnitvi z daljše bolniške odsotnosti in ga individualno uporablja.
Dolgotrajne bolniške odsotnosti povzročajo težave tako sodelavcem zaradi povečanja obsega dela, kakor tudi delodajalcem, sploh na področjih, kjer se zahtevajo specifična znanja ali izkušnje. Vplivajo na dohodek (tako podjetja kot posameznika), zmožnost za delo, fluktuacijo delovne sile in invalidnost.
Dejstvo je tudi, da je učinkovitost delavca v času tri mesece po vrnitvi na delovno mesto slabša kot je bila pred odhodom, saj dostikrat izgubi zaupanje v svoje sposobnosti, spremenijo se medosebni odnosi v delovnem okolju, velikokrat pa tudi sami proizvodni procesi in pravila poslovanja.
Cilj delavnice:
S pomočjo primerov iz prakse bomo pregledali in se naučili korakov ravnanja z zaposlenimi po njihovi dolgotrajnejši odsotnosti, ter obravnavanju zaposlenih s kroničnimi boleznimi in invalidi.
Z uveljavljenimi sistemi obravnave zaposlenih po daljši bolniški odsotnosti, bomo ohranili ali povečali pozitivno naravnanost zaposlenih in s tem njihovega zdravja, delazmožnost, preprečevali zgodnje invalidnosti, poklicnih bolezni in poškodb pri delu, kar ima za posledico povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov.
Program:
- Dolgotrajna bolniška odsotnost – vzroki, obravnava
- Postal sem invalid, sem kronični bolnik – kako naprej?
- Vloga podpornih služb pri obvladovanju nezmožnosti za delo in vračanja na delo
- Ocena delovnih potencialov zaposlenih
- Individualni in celostni programi obvladovanja nezmožnosti za delo in invalidnosti s priporočili
Trajanje: 3 šolske ure